Revolucionarno leto 1848

Avstrijsko cesarstvo

Kljub Metternichovi dobi cenzure in policijskega nadzora, ki je sledila dunajskemu kongresu, sta med leti 1815 in 1848 na pomenu vseskozi pridobivala tako liberalizem kot nacionalizem. Nemiri v avstrijskem cesarstvu so se začeli s študentskimi protesti 13. marca 1848 na Dunaju, od tam pa so se hitro razširili po vsem cesarstvu. V boju proti krivični oblasti so moči združili študentje, izobraženci, meščani, delavci in kmetje, vsak s svojimi zahtevami, vsem skupna pa je bila zahteva po odstopu Metternicha, ki je na račun bolnega cesarja Ferdinanda I. krojil usodo avstrijskega imperija. Prestrašen Metternich je odstopil in pobegnil v London. Cesar Ferdinand I. je pod pritiskom revolucionarjev odpravil cenzuro in ljudstvu obljubil ustavo, splošno volilno pravico, svobodo tiska itn.

7. septembra 1848 je avstrijski parlament na Dunaju izglasoval zemljiško odvezo, ki je pomenila odpravo fevdalizma proti odškodnini. Kmetje so dobili v last zemljo, ki pa ni bila zastonj, ampak so jo morali odkupiti in v obdobju dveh desetletij zanjo poplačati odškodnino. Zadovoljni z doseženim so se kmetje prenehali upirati.

V želji po združitvi z Nemčijo so oktobra na Dunaju ponovno izbruhnili nemiri. Cesar je pobegnil v češki Olomuc, avstrijski  feldmaršal Alfred I. Windischgrätz, ki mu je cesar prepustil nadzor nad prestolnico, pa je vstajo v nekaj dneh zatrl.