Družbenogeografske značilnosti

Prebivalstvo: rasna, jezikovna in verska sestava

Za prebivalstvo Zahodne Evrope lahko rečemo, da ima pestro sestavo prebivalstva. Rasna in jezikovna sestava prebivalstva sta v veliki meri posledica kulturnozgodovinskih dejavnikov in povezanosti različnih narodov. Za nacionalno identiteto zahodnoevropskih narodov so bistvenega pomena jezik, verska pripadnost in skupna zgodovina ozemelj. Po narodnostni sestavi zahodnoevropsko prebivalstvo pripada trem narodnostnim skupinam. Večina je Germanov (Angleži, Nizozemci in Flamci), sledijo jim Romani (Francozi in Valonci) in potomci starih Keltov. Večji del prebivalstva živi v mestih in njihovi okolici. Podeželje je redkeje poseljeno, delno tudi zaradi sodobne kmetijske mehanizacije zahodnoevropskih kmetijskih površin, ki ne zahteva veliko delovne sile.

Večina prebivalcev Zahodne Evrope govori germanske jezike (Velika Britanija, Irska, Nizozemska ter nemško in flamsko govoreči del Belgije) in romanske jezike (Francija in francosko govoreči del Belgije). Manjši del prebivalstva govori danes skoraj že skoraj izumrle keltske jezike (obalni predeli Walesa in Cornwalla na jugozahodu, Severna Škotska, VB, zahodni del Irske, prebivalci otoka Man ter Bretanije na severozahodu Francije).

Kultura zahodnoevropskih narodov temelji na skupnem judovsko-krščanskem izročilu oz. religiji. Večina zahodnoevropskih vernikov je kristjanov, med katerimi prevladujejo rimokatoličani in protestanti.