Južna Evropa

Bizantinsko cesarstvo: otomanski Turki in osvojitev Bizanca

Na območjih, ki jih križarji niso osvojili, so nastali Nikejsko in Tapezuntsko cesarstvo ter Epirska despotovina. Te države so se združile v boju proti križarjem in jih v letu 1261 pod vodstvom Mihaela VIII. Paleologa premagale. Mihael, začetnik dinastije Paleologov, je obnovil bizantinsko cesarstvo s sedežem v Konstantinoplu. Ker je bila njegova država izčrpana od nenehnih bojev, je sklepal zavezništva z mongolsko Zlato hordo in Egiptom, ki sta mu pomagala varovati kopenske meje, na morju pa je sodeloval z Benečani in Genovežani. Ta zavezništva so za nekaj časa uspela utrditi moč Bizanca.

Na tleh Male Azije je po razpadu cesarstva Seldžukov postopoma rastla nova velesila – osmanski Turki, ki so začeli širiti svojo državo na račun bizantinske. V letu 1453 so Osmani osvojili Bizanc, kar štejemo kot konec bizantinskega cesarstva. Po ocenah je pri obleganju sodelovalo od 80.000 do 200.000 Turkov in 50.000 branilcev. Turki so uporabili tudi 126 ladij.

Sultan se z vojsko odpravlja na obleganje Bizanca. Na sliki lahko opazimo tudi, kako s seboj tovorijo ogromno bombardo, s katerimi so razbijali mestna obzidja.
Obleganje Bizanca, upodobljeno na miniaturi iz 15. stoletja.