Srednja Evropa

Ogrska

Po hudem porazu proti Nemcem v letu 955 so se Ogri ustalili v Panonski nižini. V tem času so tudi sprejeli krščansko vero ter opustili nomadski način življenja. Leta 1000 je papež Silvester kronal prvega ogrskega kralja Štefana I. Svetega - začetnika dinastije Arpadovičev. V času svoje vladavine je ozemlje Ogrske razširil na Slovaško in Transilvanijo. Štefanovi nasledniki so Ogrski priborili še kraljevino Hrvaško. Jedro te velike bogate države je bila Panonska nižina. Gospodarstvo Ogrov je temeljilo na govedoreji in konjereji. Ogrsko je močno pretresel vpad Mongolov sredi 13. stoletja.

Opustošeni državi so po izumrtju dinastije Arpadovičev zavladali najprej Anžuvinci in nato Luksemburžani. Ob koncu 14. stol. so Ogrsko začeli ogrožati Turki, ki jih je privlačila rodovitna Panonska nižina. Sredi 15. stoletja je na oblast ponovno prišla domača dinastija. Ogrsko sta pred Turki uspešno branila Janoš Hunyadi in njegov sin Matija Korvin.

Prvi ogrski kralj Štefan I. Sveti (967 -1038).
Ogrski kralj Sigismund Luksemburški, kasneje tudi rimsko-nemški cesar, je bil v zelo dobrih odnosih s celjskim grofom Hermanom II.