Bakterije ali cepljivke (Monera)

Arhebakterije ali starinske bakterije (Archaea)

To je skupina zelo starinskih in preprostih organizmov, ki jih najdemo v različnih okoljih: od živalskih prebavil do vročih morskih žveplenih vrelcev. Od drugih organizmov (tudi drugih bakterij) se ločijo po tem, da je v celični steni vgrajen psedudomurein, celična membrana pa je zgrajena iz močno razvejanih lipidov (maščob), ki vsebujejo snov fitan. Od drugih organizmov se razlikujejo tudi po nekaterih encimih, ki sodelujejo pri sintezi RNA. Čeprav jih uvrščamo med prokarionte in so blizu pravim bakterijam, pa kažejo arheje večjo podobnost z evkariontskimi organizmi (pri njih je celično jedro razvito) kot s pravimi bakterijami, kar dokazuje na njihovo izvornost v razvoju živih bitij. Domnevajo, da naj bi se arheje razvile pred 4 milijardami let in da so najzgodnejša prava življenjska oblika.

Skupina termofilnih (toploljubnih) arhej, imenovanih krenarheje (Crenarcheota), je odvisna od žvepla in preživijo v izjemno visokih temperaturah (100°-110°C). Živijo na morskem dnu, kjer je vulkanska aktivnost visoka. So avtotrofne in reducirajo žveplo v žveplovodik.

Druga skupina arhej so prave arheje (Euryarchaeota), ki se od krenarhej ločijo po zgradbi rRNA. Sem sodijo metanske bakterije, ki proizvajajo metan, ter halofilne (slanoljubne) bakterije, ki živijo v izjemno slanih območjih.

Arhebakterije, kot jih vidimo pod elektronskim mikroskopom.
Značilna barva termalnega vrelca je v tem primeru posledica arhebakterij (Yellowstone,ZDA).