Glive (Fungi)

Skupne značilnosti

Glive (Fungi), ki jih pogosto poimenujemo z neustreznim imenom »gobe«, predstavljajo kompleksno in dokaj raznoliko skupino heterotrofnih organizmov. Včasih so glive prištevali k rastlinam, vendar jih zaradi odsotnosti kloroplastov in drugačne zgradbe celične stene dandanes uvrščamo v svoje kraljestvo (nekatere skupine znotraj kraljestva, kot so npr. glive sluzavke in oomicete, znanstveniki različno obravnavajo).

Ekološki pomen
Podobno kot bakterije tudi glive s svojim celičnim delovanjem razkrajajo odmrle organske snovi in jih pretvarjajo v manjše anorganske spojine, ki jih drugi organizmi (npr. rastline) nujno potrebujejo za življenje, zato jih imenujemo gniloživke ali saprofiti. Glive tvorijo tudi tesno simbiontsko zvezo z rastlinami, ki jo imenujemo mikoriza (myces = gliva, rhysom = korenina). Nekatere glive skupaj s cianobakterijami ter zelenimi algami ustvarjajo posebne življenjske oblike - lišaje.

Gospodarski pomen
Človek glive izkorišča v farmaciji (penicilin), industriji (glive kvasovke) in prehrambeni industriji (jurčki, gomoljike, kukmaki). Glive lahko v svojih celicah shranjujejo zelo strupene in nevarne snovi (npr. težke kovine), zato so lahko zdravju tudi škodljive ali celo smrtno nevarne (npr. zelena mušnica). Na svetu je znanih več kot 72.000 vrst različnih gliv. 

V osnovi glive delimo na:
- preproste, plazmodijske glive sluzavke (Myxomycota) in
- prave glive (Eumycota).

Glive so običajno saprofiti, simbionti ali paraziti.
Gojenje gliv za prehrano.
Gojenje gliv v farmaciji.