Osnove sistematike

Zgodovina razvoja sistematike: stari in srednji vek

V zgodovini biologije, se pravi vede, ki raziskuje in proučuje različne življenjske oblike, je že od časov grških filozofov obstajala težnja po tem, da se živa bitja sistematizirajo in poimenujejo. Že Aristotel (starogrški filozof iz 4. stol. p. n. š.) je delil rastline v tri skupine: na zelišča, grme in drevesa (kategorija je bila zunanji izgled rastline). Prav tako je delil živali na kopenske, vodne in leteče (kategorija razvrščanja je bil življenjski prostor oz. način premikanja).

V srednjem veku so predvsem duhovniki, ki so se ukvarjali z zeliščarstvom, razvrščali rastline glede na njihovo uporabnost, sicer pa je na evropskih tleh sistematika zamrla. Fragmenti antične dediščine so se v veliki meri ohranili po zaslugi Arabcev.

Aristotel (na desni) in Platon, upodobljena na renesnačni freski.
Eno izmed redkih antični del, ki se je ohranilo do danes je Materia medica. Delo je bilo v srednjem veku tolikokrat prepisano (tisk so odkrili v 15. stoletju), da skoraj ni več podobno originalu.