Prebavila

Hrana: maščobe

Maščobe so, podobno kot ogljikovi hidrati, spojine ogljika, vodika in dušika, le da imajo drugačno kemijsko strukturo. Maščobe so estri gliserola in višjih maščobnih kislin. V osnovi ločimo maščobe živalskega in rastlinskega izvora. Maščobe rastlinskega izvora so pri sobni temperaturi običajno v tekočem agregatnem stanju in jih imenujemo olja, maščobe živalskega izvora pa so običajno v trdnem stanju in jih imenujemo masti. Jedilna olja rastlinskega izvora pridobivamo največ iz koruze, sončnic, buč in oliv. Iz tolšče (maščobnega tkiva) živali pridobivamo mast in zaseko, iz mleka pa maslo in smetano.

V procesu prebave se maščobe razgradijo na glicerol in višje maščobne kisline, iz katerih se sintetizirajo telesu potrebne maščobe. Maščobe so zelo pomemben vir energije, saj se pri razgradnji maščob sprosti dvakrat več energije, kot se je pri enaki količini ogljikovih hidratov. Pomembno pa je dejstvo, da so maščobe težje prebavljive, kar pomeni, da se energija iz maščob sprošča počasneje kot iz ogljikovih hidratov. Maščobe so pomemben gradnik celičnih membran in še zlasti živčnih celic. Odvečne maščobe se kopičijo v jetrih in v podkožnem maščobnem tkivu. Maščoba v podkožju ima funkcijo toplotne izolacije, s čimer sodeluje pri vzdrževanju stalne telesne temperature, ki znaša približno 36,5 ºC. Pri odraslem človeku znaša delež telesne teže maščob 15-20 %, pri najbolj vitkih ljudeh je ta delež redko nižji od 5 %. Maščobe so pomemben gradnik nekaterih hormonov ter sodelujejo pri prevzemanju vitaminov A, D, E in K.