Demokratični sistemi med svetovnima vojnama

Velika Britanija

Država z najdaljšo tradicijo parlamentarizma in demokracije se je po vojni soočala z gospodarsko obnovo in poleg tega tudi s številnimi družbenimi ter političnimi nemiri, ki so bili predvsem posledica irskega vprašanja in hude svetovne gospodarske krize. Ponudba je močno presegala povpraševanje, izvoz je upadel za polovico, do konca leta 1930 se je brezposelnost podvojila. Industrijska središča so propadala, industrijske obrate pa so postopoma začeli preseljevati v kolonije. Najbolj je gospodarska kriza prizadela sever Anglije in Wales, kjer je brezposelnost v nekaterih delih presegla 70 odstotkov. Demonstracije nezadovoljnih množic so postale praktično del vsakdana. Revni sloji so na ulicah izražali svoje zahteve po soodločanju in socialni enakosti.

V zunanji politiki si je Velika Britanija prizadevala za ohranitev prevlade na morju ter v svojih prekomorskih ozemljih in igrala vlogo posrednika med Nemčijo in Francijo. Kljub temu, da je ostala zaveznica Francije, je s svojimi določitvami v veliki meri vplivala na odvijanje dogodkov v prihodnosti. Ko so Nemci s prihodom Hitlerja na oblast začeli kršiti določbe versajske pogodbe, so bili Britanci precej popustljivi. Sčasoma so Nemčiji črtali reparacije, ki jim jih je nalagala versajska pogodba, v času španske državljanske vojne so razglasili nevtralnost, s takšno neodločnostjo in neučinkovitostjo pa Hitlerja spodbudili k novim ozemeljskim zahtevam ter povečali njegovo prepričanje v šibkost nekdanjih velesil.