Prebivalstvo

Primerjava starostnih piramid Slovenije od leta 1970 in napovedi do leta 2060

Na splošno lahko trdimo, da se povprečna starost z desetletji postopoma povečuje. Ob začetku 20. stoletja je znašala povprečna življenjska doba le okoli 37 let, med obema svetovnima vojnama malo pod 50 let, v 70-ih letih 20. stoletja pa je pričakovana povprečna starost narasla na več kot 70 let.

Iz starostnih piramid lahko razberemo, da se v zadnjih desetletjih nenehno povečuje delež ostarelega prebivalstva (prebivalstvo, starejše od 65 let), po drugi strani pa se postopoma znižuje delež mladega prebivalstva (prebivalstvo, mlajše od 15 let).

V 50-ih letih 20. stoletja rojenim otrokom pravimo zaradi sorazmerno številčnih generacij ''predstavniki baby boom generacije'', saj je bilo takrat v eni generaciji rojenih čez 30.000 otrok. Letnik 1992 je prvi letnik, v katerem je bilo rojenih manj kot 20.000 otrok. Ta trend se je nadaljeval do leta 2007, v letu 2008 pa je bilo po 17-ih letih zopet rojenih več kot 20.000 otrok.

Do izrazitega demografskega problema bo prišlo, ko se bodo upokojili številčno močni letniki, vzdrževati pa jih bodo morali številčno šibkejši letniki. Z drugimi besedami to pomeni, da bo zelo malo delavcev delalo za zelo veliko upokojencev (imeli bomo slabo razmerje med aktivnim in vzdrževanim prebivalstvom). Ta demografska težava mora privesti do novega pokojninskega sistema.