Kratek pregled zgodovine slovenskega prebivalstva in Slovenije

Naselitev Slovanov

Prvi Slovani so se na območje današnje Slovenije naselili iz smeri severovzhoda že okoli leta 550. Poselili so predvsem območja ob zgornjih tokovih rek Drave, Mure in Save ter njihove pritoke, od tod pa so se širili proti jugu, na današnje slovensko ozemlje. Po izselitvi Langobardov v Italijo v letu 568 in po avarski osvojitvi Sirmija (Sremska Mitrovica) leta 582 se je začel tudi pritisk južnih slovanskih plemen proti severu, v smeri proti ozemlju današnje Slovenije.

S prihodom na novo ozemlje so Slovani naleteli na staroselce, ki so bili večinoma romanskega porekla. Živeli so v strjenih naseljih in mestih, obvladali so naprednejše oblike poljedelstva in so bili krščanske veroizpovedi. Slovani so staroselce verjetno pobili ali zasužnili, del pa se jih je umaknil v utrjena obalna mesta ali v težko dostopna gorska območja. Mesta so propadla, krščanstvo in pismenost pa sta za nekaj časa izginila. Ponekod so Slovani živeli s staroselci v sožitju, o čemer pričajo ohranjena stara antična imena pokrajin (Kras), rek (Soča, Sava, Drava) in naselij (Ig, Laško). Slovani so prevzeli tudi naprednejši način poljedelstva (ohranjanje njivskih površin, uporaba rala, opuščanje požigalništva), uvedli so vinogradništvo in planšarstvo. Slovani so se začeli trajno naseljevati, kar pred tem ni bilo značilno zanje.