Pokrajine

Dinarskokraške pokrajine

Dinarskokraške pokrajine se od predalpskih hribovij se ločujejo tudi po smeri slemenitve: za dinarskokraške pokrajine je značilna slemenitev severozahod – jugovzhod. V primerjavi z alpskimi in predalpskimi pokrajinami so dinarskokraške pokrajine bolj uravnane. Prevladujoče reliefne oblike so planote ter podolja in ravniki. Naše dinarske planote so v povprečju višje od 500 metrov, nekatere tudi čez 1.000 metrov (npr. Trnovski gozd). Podolja so uravnan svet, ki leži med planotami. V primerjavi z rečnimi dolinami predalpskih pokrajin so podolja manj izrazita, plitvejša in širša. Dinarskokraški svet je najvišji na zahodu in se postopoma znižuje proti vzhodu. Severni in južni del dinarskokraških pokrajin razmejujejo Postojnska vrata – naravno najlažje prehoden svet, ki povezuje osrednji del Slovenije z obsredozemskimi pokrajinami. Za dinarskokraške pokrajine je značilno, da imajo sorazmerno malo površinskih voda, saj voda običajno kaj hitro ponikne v porozno apnenčasto podlago in se nato pretaka pod kraškim površjem. Zaradi podzemnega pretakanja voda so nastale kraške jame in brezna.

Dinarskokraške pokrajine so podpovprečno gosto poseljene. Večina prebivalstva živi na robovih podolij in ravnikov, na samih planotah pa večjih naselij praktično ni. Dinarskokraški svet najbolj gozdnato območje v Sloveniji, saj gozdovi prekrivajo okoli 75 % površja.