Francoska revolucija in revolucionarna Evropa

Padec Bastilje in začetek revolucije

Upor predstavnikov novoustanovljene narodne skupščine je v Parizu sprožil val navdušenja, od tam pa se kmalu razširil po vsej Franciji. Ljudski nemiri so se stopnjevali in po tem, ko je kralj z vojsko skušal ponovno prevzeti oblast, je prišlo do prvih oboroženih spopadov. 14. julija 1789 so Parižani obkolili in po kratkem obleganju zavzeli osovraženo srednjeveško trdnjavo Bastiljo, kamor je kralj zapiral nasprotnike absolutističnega režima. Ljudje po vsej Franciji so zavzetje trdnjave razumeli kot znamenje za izbruh revolucije ter dokončen obračun s starim redom. V naslednjih tednih je meščanstvo uspelo zavzeti večino starih mestnih držav po Franciji in ustanavljalo mestne narodne garde. Istočasno so na podeželju izbruhnili številni kmečki nemiri, med katerimi so kmetje napadali, plenili in požigali gradove svojih zemljiških gospodov.